![Le taimi na fa’atinoina ai e fanau sa auai i le polokalame a le Ofisa o le Arts Council mo le tu’uaga lenei o aoga siva sa mafai ona latou a’oa’oina mai i le polokalame mo le 5 vaiaso, ina ua tapunia le polokalame i le vaiaso na te’a nei.
[ata AF]](http://www.samoanews.com/sites/default/files/%2AWeb_Summer%20program_0771.jpg?1470037950)
Na molimaunina e matua le fa’amanuiaina o fanau uma lava sa auai i le polokalame lona 39 a le Arts Council mo le tuuaga lenei o aoga, ina ua fa’aalia a latou taleni eseese i le tapunia ai o le polokalame i le fa’aiuga o le vaiaso na te’a nei.
O siva fa’a Samoa, vaneina o mamanu i laupapa ma ogalaau, lalagaina o galuega taulima e pei o pulou i launiu ma laufala, atoa ai ma le a’oa’oina o isi vaega o le atunu’u a Samoa, o ni isi ia o vaega na mafai ona fa’atinoina e fanau i le aso fa’ai’u o le polokalame, ao molimauina e matua.
O le Tausala o Amerika Samoa ia Suluga Tafaoali’i Taliau na saunoa i le saunoga fa’apitoa o le aso, i se mae’a ai o se sauniga puupuu na taitaia lava e le aufaigaluega a le Ofisa a le Arts Council e fa’amaea ai polokalame a le fanau.
A o le i tu’uina atu e le Tausala o Amerika Samoa lana fautuaga i tama’ita’i ina ia toaga e laufofoga fiafia pe a o o i le taimi latou te fa’atinoina ai siva fa’a Samoa, sa ia momoli le fa’afetai i matua e tusa ai o le latou lagolagoina o polokalame a fanau, aemaise ai o le tatala mai o le avanoa e a’oa’o ai e fanau le isi lenei la’asaga o lo latou olaga a’oa’oina.
“E auala eseese mai lava aoaoga fou mo outou, ae o le itu taua, ua mafai ona outou a’oa’oina isi mea fou e fesoasoani i lo outou ola taumafai, pau la’u fa’amalosi ia te outou tama’ita’i o lo o a’oa’oina siva Samoa, ia taumafai e laufofoga fiafia pe a o o i le taimi tou te sa’asa’a ai”, o le saunoaga lea a le Tausala o le atunu’u.
Na fa’atumulia matua i totonu o le Fale Samoa a le Ofisa o le Arts Council, ina ua lolofi atu i le molimauina o vaega fa’ai’u o le polokalame, a o fa’atinoina e le fanau a latou siva e taualuga ai le 5 vaiasoa o le latou aoaoga, e pei o le sasa, mauluulu, aemaise ai o pese fa’a Samoa na fa’aali ai le tomai o tama’ita’i talavou i le fa’atinoina lea o soo se taga o siva fa’a Samoa.
Na taua e se sui o le Ofisa i le fa’aiuina o le polokalame e fa’apea, o le agaga autu o le malo, ia faaaoga pea polokalame nei e fesoasoani ai i le a’oa’oina o fanau ia latou iloa fa’atino isi gaioiga o le soifuaga fa’a Samoa.
O le mae’a ai o le sauniga e fa’ai’u ai le polokalame, na tufatufaina ia loa fa’ailoga mo fanau uma e silia i le to’a 50 na auai i le polokalame atoa.
O fa’ailoga e aofia ai ato na saunia e le Ofisa o le Arts Council, o lo o tu’u uma ai totonu galuega sa fa’atinoina e fanau i totonu o le 5 vaiaso, e pei o pulou sa lalagaina i le launiu ma le laufala, o laupapa o lo o vaveina ai mamanu eseese, atoa ai ma isi lava vaega sa mafai ona latou galulue ai i le taimi o le polokalame.
Na taua e le susuga a Toetu Siaki, o se Tama mai Fagaalu e to’a 2 ona alo sa i ai i le polokalame e fa’apea, o le itu taua o le polokalame lenei, ua mafai ai ona tofo tupulaga fanau i le isi la’asaga o le soifuaga fa’a Samoa, ma fa’amasani ai loa i latou mo le aga’i i luma o le olaga o le tama ma le teine Samoa.
Ae na taua e le ali’i o Abel Viliamu e fa’apea, o le mea aoga sa mafai ona ia a’oa’oina i le 5 vaiaso o le polokalame, ua mafai ai ona ia iloa vane mamanu i le laupapa, ma lalaga le pulou launiu, o galuega e le o mafai e lona tama ma lona tina ona fa’asino atu ia te ia.
Se tasi o tama’ita’i talavou sa auai i le polokalame a le Arts Council mo le tu’uaga lenei o aoga, i le taimi na tauaao atu ai e le Tausala o Amerika Samoa ia Suluga Tafaoalii Taliau lana meaalofa.
[ata AF]